Sicer svojega časa običajno ne posvečam estradi, ker je moje mnenje o njej podobno kot o stroju za sladko peno. Najdeš ga na vsakem vogalu, vsak mu nameni trenutek pozornosti, nihče pa zares ne ve v čem je pravazaprav fora, tudi če smukaš tisto roza peno dol iz palčke, ne. Približno tako dojemam estrado in zato se mi zdi predvsem škoda časa zanjo, ampak tokrat je bil sprožilec očitno premočan, da bi vse skupaj zletelo mimo mene.
Pišem o letošnji podelitvi Žarometov, ki jih je zaznamoval izpad Denise Dame ob podelitvi naj spletne zvezde leta, ter kasnejša saga okoli tega z Denisem Avdičem na Radio1, pri čemer vse skupaj spominja na želodčno vsebino, ki zapusti telo pri napačnih vratih.
Kakorkoli, dajmo se odlepit od ohole vsebine in skušajmo narediti vse skupaj znosno, vsaj iz analitičnega zornega kota.
Začnimo na začetku, pri podelitvi sami. Žaromet, nekaj za kaj sem slišal prvič, čeprav so baje prvič potekali stran od oči množic, kar zadeva mene, bi lahko bili tudi sploh prvič.
Glede na to, da sem že na začetku povedal o tem koliko sem si blizu z estrado sicer nimam nobene kredibilnosti da sodim o priljubljenosti prireditve, ampak ciljam nekam drugam, na sprožilce. Apeliram na to, da dopustim možnost oz. da predebatiram vso dogajanje iz vidika, da je bil ves pomp zrežiran. Govorimo o prireditvi, ki podeljuje priznanja medijskim dosežkom in kot taka potrebuje publiciteto, znotraj nje pa o novi kategoriji, ki predstavlja spletne osebnosti. Kategorija za ketero je verjetno širši nabor publike še posebaj dobrodošel.
Če pogledamo iz širšega zornega kota potem medijski prostor sestavljajo konvencionalni medij v obliki televizije, radia in tiskovin, ki so razvili medsebojne korelacije in sinhronizirano delovanje. Drugi segment predstavlja splet, ki prav tako dostavlja video, zvočne in pisane vsebine, ampak gre za sodobni pojav, ki omogoča ustvarjanje vsebine komurkoli, kjerkoli in na drugi strani dostop do česarkoli, kadarkoli. Skratka, segment, ki je znotraj sebe razvil konvencionalne pristope na bolj liberaren način.
Prihodnost napoveduje prevzem medijskega prostora spletu, ampak trenutno sedimo na dveh stolih.
Na eni strani konvencionalni mediji, ki pretakajo vsebine znotraj svoje baze uporabnikov in na drugi strani spletni mediji, ki spet pretakajo neke vsebine znotraj lastne baze uporabnikov.
Glede na podobnost vsebine, kot sem jo opisal v prejšnjem odstavku, tako govorimo o dveh bazah uporabnikov na dveh različih kanalih, ki pravzaprav spremlja isto vsebino, ampak medsebojno ne nujno povezano.
Z režiranjem takšnih škandalov zato spodbudimo pretočnost uporabnikov. Prvo znotraj kanalov na določeni platformi. Recimo pri dotičnem primeru sledilci Denise Dame spoznajo KomotarMinuto in obratno, ter tako naprej do pretakanja glavnih medijev in mešanje konvencionalno-spletno.
Škoda, da tega bloga ne berejo kreatorji znotraj “mainstream” medijev, glede na to, da imajo v enem odstavku opisan recept za naslednji milijon evrov ali pa vsaj kupovanje časa za dihanje na škrge, kar jih v prihodnosti nedvomno čaka. Apeliram na to, da bo prvzel pobudo splet.
Verjetno se sedaj več ne zdi toliko nora ideja o tem, da se z režiranim škandalom doda nekaj medijskega vrešča s katerim se gradi publiciteta na vseh nivojih, ali pač?
Kakorkoli, akterji pravijo, da nikakor ni nič zrežirano in mislim, da nihče nima razloga, da jim ne verjame. Če rečejo, da ni potem ni in lahko se posvetimo nadaljni analitiki dane situacije.
Kdo je zmagovalec, kdo je pobral največ in kdo najmanj?
V naslednjih objavah se bom posvetil analitiki Denise Dame, pa Denisa Avdiča in zmagovalca Cirila Komotarja, zato, če želiš izvedeti kaj in kako, predlagam da ostaneš na liniji. Tukaj prilagam obrazec na katerem mi lahko pustiš mail, da te obvestim o nadaljevanju.
Še nikoli nisem prebral toliko praznih besed, popolnoma brez vsebine, v enem kosu...
OdgovoriIzbrišiZanimiv komentar, hvala za vaš vložek.
Izbriši